Zakon 2

Kaj prinaša zakon o dohodnini (zdoh-2)?

Apollo Program za izdajanje racunov 30 dni brezplacno klikni sliko
Apollo Program za izdajanje racunov 30 dni brezplacno klikni sliko

Cilj predloga zakona so višje plače zaposlenim na račun nižje obdavčitve dela za vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Višje plače bodo izboljšale kakovost življenja vseh in hkrati tudi okrepile konkurenčnost slovenskega poslovnega prostora.

Kaj to pomeni?

S tem predlogom se predlaga razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave za tisoč evrov vsako leto do leta 2025. To pomeni, da bo po sprejetju novele zakona (v letu 2025) vsak, ki v Sloveniji dela in ustvarja blaginjo, na leto zaslužil približno eno svojo neto plačo več kot danes in to na račun nižje obdavčitve.

Obremenitev dela z davki in prispevki je v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače, ki so povprečne oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države.

Višina obremenitve dela vpliva na dohodek, ki ga prejme delavec in zato pomembno vpliva tudi na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani.

V Sloveniji država delavcu, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo v obliki prispevkov in davkov pri minimalni plači, vzame okoli 60 % njegove neto plače, pri povprečni plači pa je ta odstotek okoli 80 %. Pri dvakratniku povprečne plače pa država delavcu vzame kar njegovo celotno neto plačo. Pri plačah višjih od dvakratnika povprečne plače pa ta odstotek narašča še bolj progresivno.

Ključne prednosti novega Zakona o dohodnini:

  • Okrepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije;
  • Podjetja pridobijo dodatne vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, ki so ključ za uspešno podjetje;
  • Zvišanje neto plač zaposlenih, kar vodi v zmanjšanje brezposelnosti in sive ekonomije;
  • Rast in razvoj slovenskega gospodarstva ter spodbuda k dodatnemu investiranju;
  • Oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov in od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine;

KONKRETEN PRIMER spremembe Zakona o dohodnini:

Če mesečna bruto plača delavca znaša 2000 eur, je sedanje neto izplačilo cca. 1300 eur. Po novi splošni olajšavi in spremembi se bi neto plača v letu 2022 povišala za 22 eur, v letu 2025 pa mesečno približno za cca. 86 eur, kar letno predstavlja več kot 1000 eur več.

S sprejetjem Zakona o dohodnini bomo delavkam in delavcem v Sloveniji omogočili višje plače, pridobili nove vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, naredili gospodarstvo produktivnejše, zmanjšali stopnjo brezposelnosti in izvlekli Slovenijo iz davčnega primeža.

DAVČNA OLAJŠAVA ZA ZAPOSLOVANJE

Podjetniki bodo deležni enake obravnave glede davčnih olajšav po spremembi zakona kot pripadajo pravnim osebam. Davčne olajšave za zaposlovanje se širijo na zaposlovanje oseb s t. i. deficitarnim poklicem. Višina olajšave za te primere je 45 % plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve.

DAVČNE OLAJŠAVE ZA INVESTICIJE V DIGITALNI IN ZELENI PREHOD

Nova olajšava bo omogočala dodatno znižanje davčne osnove, če bodo podjetniki vlagali v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in okolju prijazne tehnologije.

DAVČNA OLAJŠAVA ZA DONACIJE

Dvig iz 0,3 % od obdavčljivih prihodkov na 1 %; doda se olajšava 0,2 % za izplačane donacije za športne namene.

DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM

Znižanje normiranih odhodkov iz 15 % na 10 %, znižanje davčne stopnje iz 27 % na 15 %;

Najemodajalec se bo lahko odločil ali se bo dohodek vštel v letni izračun dohodnine ali bo plačeval enkratni davek.

KAPITALSKI DOBIČKI

Dobički iz kapitala se po 15. letih ne bodo več obdavčevali. Do sedaj je namreč veljalo 20-letno obdobje.

SPLOŠNA OLAJŠAVA

Po novem zakonu o dohodnini se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma, od 3.500 evrov do 7.500 evrov po letih, ki so razporejena tako: leta 2022 – 4.500 evrov, leta 2023 – 5.500 evrov, leta 2024 – 6.500 evrov in pa leta 2025 – 7.500 evrov.

SENIORSKA OLAJŠAVA

Deležne jo bodo osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, in sicer v višini 7.500 evrov.

OLAJŠAVA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM

Tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljanje začasnega in občasnega dela, bo olajšava priznana v fiksnem znesku 3.500 evrov in se ne bo višala v prihodnjih letih kot velja za splošno.

SPREMEMBA NA PODROČJU STOPNJE DOHODNINE

Sprememba dohodninske lestvice s spremembo stopnjo davka v zadnjem, najvišjem razredu iz 50 % na 45 % za davčno osnovo nad 72 tisoč evrov.

Pogosta vprašanja o zakonu o dohodnini

Kakšni so cilji predloga Zakona o dohodnini?

Cilj predloga zakona so višje plače zaposlenim na račun nižje obdavčitve dela za vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Višje plače bodo izboljšale kakovost življenja vseh in hkrati tudi okrepile konkurenčnost slovenskega poslovnega prostora.

Ali nov Zakon o dohodnini prinaša višje plače?

  1. Po novem zakonu o dohodnini se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma, od 3.500 evrov do 7.500 evrov po letih, ki so razporejena tako: leta 2022 – 4.500 evrov, leta 2023 – 5.500 evrov, leta 2024 – 6.500 evrov in pa leta 2025 – 7.500 evrov. Dvig splošne davčne olajšave posledično pomeni višje neto plače.
Plača / mesec 2022
(dvig neto)
2023
(dvig neto)
2024
(dvig neto)
2025
(dvig neto)
1024,24 €
(minimalna
bruto plača)
+160 € +320 € +480 € +640 €
1900,43 €
(povprečna
bruto plača)
+260 € +520 € +780 € +1000 €
3800,86 €
(Dvakratnik
povprečne
bruto plače)
+330 € +660 € +990 € +1320 €

Ali predlog Zakona o dohodnini nudi tudi kakšne olajšave za upokojence, študente in dijake?

Zakon predvideva tudi novo »seniorsko« olajšavo. Posebna olajšava bo po novem Zakonu o dohodnini za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, in sicer v višini 1.500 evrov. Posebno olajšavo bodo občutili tudi tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljanje začasnega in občasnega dela, in sicer bo olajšava priznana v fiksnem znesku 3.500 evrov. Ta se ne bo višala v prihodnjih letih kot velja za splošno olajšavo.

Ali bo dohodninska reformna vplivala na gospodarsko rast?

Da. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila po sprejetju reforme gospodarska rast višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke, kar ni malo in predstavlja približno tretjino slovenske dolgoročne gospodarske rasti.

Kako bo država nadomestila izpad v javnih financah?

Zaradi razbremenitve bodo ljudje dobili višje neto prejemke/plače in bodo to deloma namenili namenili potrošnji. Zasebna potrošnja v Sloveniji predstavlja 55 % našega BDP. Odločitve posameznikov pa imajo velik vpliv na končni BDP. Pri potrošnji je davčni multiplikator zelo visok, kar pomeni, da davčni priliv potrošnje dodatno povečuje prilive v proračun. Spremembe zakona se predlagajo na podlagi rasti davčnih prihodkov. Teh se je lani do novembra v proračunu steklo za 19,8 % več kot pred letom dni. Davčni prihodki lani so bili že za petino višji kot predlani v tem času in tudi za devet odstotkov višji kot pred tremi leti. Država je sredstva za prvo leto ob morebitni spremembi Zakona o dohodnini že rezervirala. Ob tem je potrebno poudariti, da ima Slovenija za naslednji dve leti napovedano višjo gospodarsko rast.

Ali je Slovenija država z visoko davčno obremenitvijo dela?

V Sloveniji se je davčni primež postopoma povečeval vse od leta 2013 dalje tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Obremenitev dela z davki in prispevki je v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji, je ena najvišjih celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače, ki so povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa seveda vpliva tudi na višjo brezposelnost. Po sprejetju Zakona o dohodnini se bo ta davčni primež sprostil.

Ali predlog Zakona o dohodnini nudi tudi zelene olajšave in olajšave za digitalizacijo?

Seveda. Nova olajšava bo omogočala dodatno znižanje davčne osnove, če bodo podjetniki vlagali v računalištvo.

Post navigation

Bi radi kaj povedali na to temo? Pošljite vaš komentar

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *