Skip to content

Pogosta vprašanja

Kakšni so cilji predloga Zakona o dohodnini?

Cilj predloga zakona so višje plače zaposlenim na račun nižje obdavčitve dela za vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Višje plače bodo izboljšale kakovost življenja vseh in hkrati tudi okrepile konkurenčnost slovenskega poslovnega prostora.

Ali nov Zakon o dohodnini prinaša višje plače?

DA. Po novem zakonu o dohodnini se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma, od 3.500 evrov do 7.500 evrov po letih, ki so razporejena tako: leta 2022 – 4.500 evrov, leta 2023 – 5.500 evrov, leta 2024 – 6.500 evrov in pa leta 2025 – 7.500 evrov. Dvig splošne davčne olajšave posledično pomeni višje neto plače.

Plača / mesec
2022
(dvig neto)
2023
(dvig neto)
2024
(dvig neto)
2025
(dvig neto)
1024,24 €
(minimalna
bruto plača)
+160 €
+320 €
+480 €
+640 €
1900,43 €
(povprečna
bruto plača)
+260 €
+520 €
+780 €
+1000 €
3800,86 €
(Dvakratnik
povprečne
bruto plače)
+330 €
+660 €
+990 €
+1320 €

Ali predlog Zakona o dohodnini nudi tudi kakšne olajšave za upokojence, študente in dijake?

Zakon predvideva tudi novo »seniorsko« olajšavo. Posebna olajšava bo po novem Zakonu o dohodnini za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, in sicer v višini 1.500 evrov. Posebno olajšavo bodo občutili tudi tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljanje začasnega in občasnega dela, in sicer bo olajšava priznana v fiksnem znesku 3.500 evrov. Ta se ne bo višala v prihodnjih letih kot velja za splošno olajšavo.

Ali bo dohodninska reformna vplivala na gospodarsko rast?

Da. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila po sprejetju reforme gospodarska rast višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke, kar ni malo in predstavlja približno tretjino slovenske dolgoročne gospodarske rasti.

Kako bo država nadomestila izpad v javnih financah?

Zaradi razbremenitve bodo ljudje dobili višje neto prejemke/plače in bodo to deloma namenili namenili potrošnji. Zasebna potrošnja v Sloveniji predstavlja 55 % našega BDP. Odločitve posameznikov pa imajo velik vpliv na končni BDP. Pri potrošnji je davčni multiplikator zelo visok, kar pomeni, da davčni priliv potrošnje dodatno povečuje prilive v proračun. Spremembe zakona se predlagajo na podlagi rasti davčnih prihodkov. Teh se je lani do novembra v proračunu steklo za 19,8 % več kot pred letom dni. Davčni prihodki lani so bili že za petino višji kot predlani v tem času in tudi za devet odstotkov višji kot pred tremi leti. Država je sredstva za prvo leto ob morebitni spremembi Zakona o dohodnini že rezervirala. Ob tem je potrebno poudariti, da ima Slovenija za naslednji dve leti napovedano višjo gospodarsko rast.

Ali je Slovenija država z visoko davčno obremenitvijo dela?

V Sloveniji se je davčni primež postopoma povečeval vse od leta 2013 dalje tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Obremenitev dela z davki in prispevki je v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji, je ena najvišjih celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače, ki so povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa seveda vpliva tudi na višjo brezposelnost. Po sprejetju Zakona o dohodnini se bo ta davčni primež sprostil.

Ali predlog Zakona o dohodnini nudi tudi zelene olajšave in olajšave za digitalizacijo?

Seveda. Nova olajšava bo omogočala dodatno znižanje davčne osnove, če bodo podjetniki vlagali v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in okolju prijazne tehnologije.